TIC-MT-logo1_.jpg

Posebnost tedna

 

Pravljični kotiček.

 

Ornament 4.jpg
Ornament Snezinke 1.jpg
Darilna mašna 2.png
Ornament 4.jpg

VOŠČILO USTVARJALCEV

Ornament 2f.jpg
Ornament 2f.jpg
Ornament Snezinke 2.jpg
Ornament 4.jpg

Odštevamo v Novo leto

Ornament 2b.jpg

" I GOT THAT FEELING "

Ornament 5a.jpg
Ornament 5a.jpg

Plešemo skupaj

" FSE KA BI ZA BOŽIČ "

Ornament 5a.jpg
Ornament 5a.jpg
Ornament 4.jpg

Za praznike vam vošči

Vlado Kreslin

Ornament 5a.jpg
Ornament 5a.jpg

Vlado je izdal že šestindvajset albumov z avtorsko glasbo, več pesniških zbirk, nastopal v filmih in gledališču kot igralec in avtor glasbe. Številne njegove pesmi so ponarodele, nekatere so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge.

BOŽIČKOVA SESTRA FREDRIIKKA VAM IN HČERKI TUULI BERE BOŽIČNO ZGODBO:  

»SNEŽNO DREVO« 

Ornament 6.jpg

Iz vašega kraja

1 foto MT.jpg
Ornament 6.jpg
Ornament 6.jpg

Božičkov kotiček

Ornament Snezinke 1.jpg

Ali ste vedeli?

Silvestrovo, ali starega leta dan (31. dec.), je zadnji dan v letu. Ime mu je dal papež sv. Silvester, ki na ta dan goduje (umrl l. 335 – na zadnji dan v letu).

Slovenci so zadnjemu dnevu v letu rekli “staro leto”, večeru pa “drugi sveti večer”. Silvestrov večer kot ga poznamo danes, je nastal mnogo kasneje.

Do danes se je tudi pri nas (Škofja Loka in Poljanska dolina) ohranila šega, da e na večer pred novim letom otresa sadno drevje (tako prebujeni duhovi naj bi poskrbeli za dobro sadno letino).

Le delno pa se je ohranila navada, da po vaških hišah hodijo novoletni koledniki, ki s pesmijo voščijo dobro letino. Kolednice so se končale s prošnjo za darove kot npr.: En talar orehov, en talar klobas, en litrček vina, pa gremo od vas! Ker so ljudje verovali, da koledniki prinašajo srečo, so jih  gospodinje obdarile s klobasami, jajci in vinom.

Bolj za zabavo kot zares pa so si ljudje na silvestrovo  prerokovali prihodnost z vlivanjem svinca v vodo. 

 

Danes so se običaji spremenili. Praznovanje prihoda novega leta je pri ljudeh, ki ne praznujejo božiča, povezano s postavljanjem novoletne smrečice. Pravtako je v navadi obdarovanje, darove pa prinese dedek Mraz (iz ruske legende smo ga preselili pod Triglav).

 

Stara slovenska imena mesecev:

januar – prosinec, februar – svečan, marec – sušec, april – mali traven, maj – veliki traven, junij – rožnik, julij – mali srpan, avgust – veliki srpan, september – kimavec, oktober – vinotok, november – listopad, december – gruden